Čeprav je do konca aprila ostala še tretjina dni, lahko že zdaj rečemo, da različica 2015 ni razočarala. Ne le, da ni razočaral – ponudil je vse, kar vreme premore: od sončnega vremena do dežja, sodre in snega, od prijetnih do manj prijetnih temperatur ob vsakodnevni spremljavi vetra.
Mali traven je letos nastopil v svojem najboljšem izdanju in več kot upravičil sloves najbolj muhastega med vsemi meseci. V prispevku preberite, kateri podnebni procesi botrujejo spremenljivemu aprilskemu vremenu.
Prvi asociaciji, ko na koledarju zagledamo mesec april, sta nedvomno dež in dežnik, vendar nasprotno s splošnim prepričanjem april ni najbolj namočen mesec. Če pogledamo podatke za Ljubljano, je april šele deveti najbolj namočen mesec z 99 milimetri padavin, na prvem mestu pa sta september in oktober s 147 milimetri.
Sonce, dež, Sonce
Vtis muhastega vremena dajejo za april značilne prve pomladanske plohe in nevihte. To so kratkotrajne padavine, ki imajo izrazit krajevni značaj. Neredko se zgodi, da nekaj kilometrov oddaljen kraj ne prejme niti kaplje dežja. Prav zaradi te lastnosti jih je težko napovedati.
Dan se aprila že daljša, prav tako se veča moč sončnih žarkov, zato se površje Zemlje že dobro segreje. Zemljino površje oddaja prejeto Sončevo energijo v obliki dolgovalovnega sevanja in posledično segreje prizemne plasti ozračja. Ker ima toplejši zrak manjšo gostoto od okoliškega, se začne dvigovati.
Proces je znan kot konvekcija in v klimatologiji označuje gibanje zraka v navpični smeri, od Zemljinega površja v višje plasti ozračja.
Dvigajoči se zrak v višinah doseže redkejši zrak, zato se širi, pri tem pa porablja del toplotne energije, kar privede do ohlajanja. Ko praviloma v popoldanskih urah doseže raven kondenzacije, začnejo nastajati nevihtni oblaki, iz katerih se lahko izločijo padavine, ki se imenujejo konvekcijske padavine.
Labilno in stabilno ozračje
Proces je neposredno povezan z nestabilnostjo oziroma labilnostjo ozračja (atmosfere) v tem obdobju leta, ko so višje plasti ozračja še vedno zelo hladne. To je stanje, pri katerem se temperatura z višino dovolj hitro znižuje, da se krepi vertikalno mešanje zraka, pri čemer pride do izraza omenjena konvekcija, ki pospešuje nastajanje padavin. V labilnem zraku se zato pojavljajo nalivi in nevihte.
Nasprotno od labilnega pa stabilno ozračje vertikalna gibanja duši ali popolnoma preprečuje. Stanje ozračja je torej odvisno od poteka temperature z višino.
Hiter padec temperature z višino pomeni labilne razmere v atmosferi, počasen padec ali celo porast temperature z višino pa stabilne razmere. Inverzija ali temperaturni obrat (porast temperature z višino), je torej le ena izmed stopenj stabilnosti atmosfere.
Aprila so na našem območju pogosti tudi vdori hladnega zraka s severa. Enega izmed njih smo dodobra občutili ta vikend, ko je temperatura v zelo kratkem času iz že skoraj poletnih 25 stopinj padla celo pod 10 stopinj, hladna fronta pa je nad naše kraje prinesla tudi sneg.
Tokratne padavine so imele značaj frontalnih ali ciklonskih padavin, ki imajo drugačen mehanizem nastanka, kot že omenjene konvekcijske padavine.
Veter, stalni spremljevalec
Stalen spremljevalec hitrih menjav sončnega vremena s plohami v spomladanskih mesecih je tudi veter. Veter je neposredna posledica razlik v zračnem tlaku na določenem območju.
Na površju, ki ga Sonce segreje bolj, se začne zrak dvigovati, zato zračni tlak pada. Pomembno vlogo pri tem ima tudi sestava površja – prisojna pobočja se segrejejo hitreje od osojnih.
Veter nastane kot izravnalni tok zraka med območji z visokim in območji z nizkim zračnim tlakom. Poenostavljeno, veter piha vedno od visokega k nižjemu zračnemu tlaku in tako »nadomesti« zrak, ki se je na določenem območju segrel in začel dvigovati.
V pomladnih mesecih je horizontalni gradient (sprememba količine na enoto razdalje) pritiska visok, zato velja pomlad za najbolj vetroven letni čas.
Muhasto aprilsko vreme je predmet številnih pregovorov, povezanih z vremenom. Skoraj vsi so si enotni, da se april zavoljo dobrih letin in lepega poletja ne sme izneveriti. Sodeč po letošnjem, se nam ni treba bati, da se bo ponovilo lansko poletje.
