Indijansko poletje

V zadnjih dneh se vreme v dobršnem delu Slovenije zelo očitno kesa. Jasni in topli dnevi s temperaturami tudi nad 25 stopinj, ki prej kot na jesenske spominjajo na pozno pomladne, so več kot dobrodošel obliž na rane po klavrnem poletju.

Ljudje se po navadi ne sprašujemo po razlogih, ko se nam godi dobro, pač pa to sprejmemo odprtih rok. Povsem drugače je ob manj prijetnih dogodkih oz. v tem primeru slabšem vremenu, ko želimo na dlani vse razloge, obenem pa oživijo marsikatere teorije zarote. Vseeno si poglejmo vzrok teh sončnih oktobrskih dni, saj bodo kmalu že minuli.

Obdobje lepega in stabilnega vremena na začetku jeseni, ki običajno sledi prvim hladnim dnem, je posledica visokega zračnega tlaka, ki nastane s povezavo azorskega anticiklona (glavnega prinašalca suhega in toplega zraka na območje Srednje Evrope) z območjem visokega zračnega tlaka nad vzhodno Evropo.

V naših krajih se za takšen tip vremena uporablja izraz babje poletje, ki ga vse bolj nadomešča severnoameriški izraz – indijansko poletje. Omenjena sta ljudska izraza za vremensko singulariteto (latinsko singularis – enkraten), ki se uporablja za bolj ali manj pravilno ponavljajoče se vremenske značilnosti oz. pojave v določenih koledarskih dneh v letu. Izvor prvega pridevnika ni znan, nedorečen pa je tudi izvor drugega, po mnenju Branka Gregorčiča pa bi lahko obarvanost narave v rdeče in rumene odtenke asociirala tako na ženska oblačila kot tudi na pisana oblačila in poslikave teles ameriških staroselcev. Več o teorijah si lahko preberete v priloženi povezavi na koncu prispevka.

V naših krajih je verjetno bolj znana majska singulariteta, ko se pogosto pojavijo vdori hladnega zraka s severa in lahko povzročijo škodo na posevkih, ki so na začetku dobe rasti posebno občutljivi na mraz. Med ljudmi je bolj znana pod ljudskim imenom ledeni možje (Pankracij, Servacij, Bonifacij), ki godujejo med 12. in 14. majem.

Njihovo delo 15. maja dokonča Zofija, ki si je po vremenskem tipu, ki ga prinaša, pridobila vzdevek “mokra”. Podrobnejše raziskave tesnejše povezanosti sicer niso potrdile, res pa so med 9. in 17. majem vdori hladnega zraka posebno izraziti. Pogosti so tudi sredi junija, ko govorimo o še eni singulariteti oz. junijski ohladitvi. Gre za zadnji močnejši vdor hladnih zračnih gmot s severozahoda pred poletjem, ki ga spremlja nestanovitno deževno vreme. S pojmom ledenih mož so povezane tudi številne ljudske modrosti, na tem mestu navajam le dve:

“Pankracij, Servacij in Bonifacij so radi ledeni vsi, če pa Pankracij na soncu peče, obilo mošta v sode priteče.”

“Če Zofka zemlje ne poškropi, vreme poleti prida ni.”

V skupnem interesu nam je torej, da možje in dama upravičijo svoj sloves. Če pa bi se morali odločiti samo za enega, bi Slovenci zagotovo z absolutno večino izbrali Pankracija. In ja, Zofka letos ni škropila.

Indijansko poletje je med drugim v eni svojih prvih skladb čudovito upodobila glasbena skupina The Doors.