Erupcija vulkana Tambora v Indoneziji aprila 1815 je naslednje leto povzročila močne klimatske spremembe, zato je leto 1816 imenovano tudi leto brez poletja. Vulkan je v zrak izbruhal ogromne količine pepela, ki so se več kot leto dni zadržale v zgornjih plasteh atmosfere in tako preprečile sončnim žarkom dostop do zemeljske površine. Ker se ozračje segreva s toploto, ki jo oddaja površje, so bile temperature tega leta krepko nižje od povprečja.
Podobno izkušnjo, le v veliko blažji obliki in brez opaznega vpliva na temperature prihodnje leto, smo v Evropi doživeli leta 2010, ko je islandski vulkan Ejyafjallajökull za več tednov ohromil letalski promet.
Ko se ozremo na minulo poletje, bi se verjetno marsikdo vprašal, ali je lansko leto spregledal podoben izbruh. Čeprav so mnogi strokovnjaki napovedovali novo vroče poletje, je bila verzija 2014 v naših krajih vse prej kot to.
Po vzoru Eskimov, ki imajo po nekaterih teorijah več kot petdeset izrazov za različne tipe snega, bi jih v naše terminološke slovarje lahko dodali nekaj več za dež. Lahko bi dejali, da se je preroška napoved MZ Hektorja, ki je nekaj podobnega že pred leti napovedal v pesmi z naslovom Poletja ne bo, uresničila.
Prispevek s podobno tematiko so v začetku septembra objavili tudi na ARSO v prispevku o hidroloških, podnebnih in vremenskih značilnosti junija, julija in avgusta. Iz analize je izključen september, saj po meteorološki definiciji klimatskih letnih časov ta sodi že med jesenske mesece.
Letni časi, kot jih poznamo s koledarja, so t.i. astronomski letni časi. Astronomsko poletje tako ustreza času med poletnim Sončevim obratom oz. solsticijem (ok. 22. junija) in jesenskim enakonočjem oz. ekvinokcijem (ok. 23. septembra). Letošnje poletje ni izstopalo po temperaturi zraka, je pa bilo nenavadno po padavinah in trajanju sočnega obsevanja. V nadaljevanju so navedene ključne ugotovitve.
- Povprečna temperatura je bila nadpovprečna, vendar opazno nižja kot lani in predlani. Doslej najtoplejše je bilo poletje 2003, drugo najtoplejše pa 2012.
- Prvi in edini vročinski val nas je zajel razmeroma zgodaj (7. do 12. junij)
- V svetovnem merilu je bil junij najtoplejši v zadnjih 134 letih, odkar spremljamo povprečno svetovno temperaturo, julij pa četrti najtoplejši.
- Letošnje poletje je bilo eno izmed redkih v tem stoletju, ko nas ni pestila suša.
- Po temperaturi zraka so najbolj izstopali vroči dnevi okrog 9. junija in zelo hladen 10. julij. V času edinega letošnjega vročinskega vala se je po nižinah ogrelo do okoli 34 °C. 10. julija je bilo nasprotno zelo hladno, sredi dneva redkokje nad 15 °C.
- Osončenost je z izjemo dela Štajerske zaostajala za dolgoletnim povprečjem.
- Dolgoletno povprečje padavin so za več kot dve petini presegli na Obali, Krasu in Goriškem. Rateče in del Zasavja je zaostajal za dolgoletnim povprečjem poletnih padavin.
- Nekateri padavinski dogodki so bili neobičajni, a na srečo niso povzročili izjemno velike gmotne škode. Nalivi, obilno deževje in neurja so se pojavljala v vseh treh poletnih mesecih.
- Število toplih (najvišja dnevna temperatura doseže ali preseže 25 °C) kot tudi vročih dni (30 °C) je preseglo dolgoletno povprečje, vendar jih je bilo povsod manj kot v nekaj zadnjih poletjih. Tako po številu toplih kot tudi vročih dni močno izstopata poletji 2003 in 2012.
Ugotovitve so podrobneje razložene s slikovnim gradivom v prispevku na priloženi povezavi.
